Eric Steven Raymond Thyrsus Enterprises

esr@thyrsus.com

Datum: 2001/09/09 21:57:11 2000 Eric S. Raymond Ta dokument je dovoljeno prepisovati, razširjati in/ali spreminjati pod pogoji Open Publication License, različica 2.0. 7.2 2001-09-09 esr Stran projekta XFree86 je spremenila strukturo imenikov. 7.1 2001-08-09 esr Nastavljanje programa je spremenjeno in je zdaj veliko enostavnejše. 7.0 2000-08-21 esr Prva različica v DocBooku. Ta dokument opisuje, kako si pridobiti, namestiti in nastaviti različico &x-version; različice sistema X Window (X11R6) System, ki se imenuje XFree86 za operacijski sistem Linux. Korak za korakom vas vodi po nastavljanju XFree86 za vaš računalnik. Sistem X Window je veliko in zmogljivo (nekateri bi celo rekli preveliko in prezapleteno) grafično okolje za sisteme UNIX. Izvirno kodo za sistem X Window so razvili pri MIT; od takrat je X s pomočjo komercialnih prodajalcev postal industrijski standard za operacijske sisteme UNIX. Skoraj vsaka delovna postaja s sistemom UNIX na svetu poganja eno od različic sistema X Window. Prosto razširljiv prenos MIT-ovega sistema X Window, različica 11, izvod 6 (X11R6) za sisteme 80386/80486/Pentium UNIX, je razvila skupina programerjev, ki jih je najprej vodil David Wexelblat, dwex@XFree86.org. Različica, znana kot XFree86, je na voljo za System V/386, 386BSD in druge izvedbe sistema UNIX za x86, tudi za Linux. Obsega vse potrebne binarne in podporne datoteke, knjižnice in in orodja Vse informacije o XFree86 so na voljo na spletni strani XFree86, http://www.XFree86.org. V tem dokumentu bomo podali opis o tem, kako korak za korakom namestiti in nastaviti XFree86 za Linux, nekatere podrobnosti pa boste vseeno morali ugotoviti sami z branjem dokumentacije, ki spremlja XFree86. (O tej dokumentaciji je več napisanega spodaj.) Uporaba in nastavljanje sistema X Window kljub temu daleč presegata okvire tega dokumenta -- v ta namen bi si morali kupiti eno iz množice dobrih knjig o uporabi sistema X Window. Če niste še nikoli slišali za Linux, je na voljo več virov z osnovnimi informacijami o sistemu. Najboljši kraj za to je spletna stran Linux Documentation Project. Tam najdete tudi najnovejšo različico tega dokumenta, na strani http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/XFree86-HOWTO.html. Nove različice dokumenta Linux XFree86 HOWTO se občasno pošilja na comp.os.linux.help in comp.os.linux.announce in news.answers. Prenesejo jih tudi na različne strani WWW in FTP sites, tudi na domačo stran LDP. V spletu si lahko najnovejšo različico vedno ogledate prek URL &howto;/XFree86-HOWTO.html. Ta dokument je v izvirni obliki v temnih zakotjih brezna časa napisal Matt Welsh. Hvala, Matt! Po slovenskem prevodu lahko brkljate na spletnem naslovu http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/XFree86-HOWTO-sl/, oblike TXT, PDF, postscript, DVI, HTML in SGML pa najdete v podimenikih ftp://ftp.lugos.si/doc/HOWTO-sl/; iščite XFree86-HOWTO-sl*. Če imate o tem dokumentu kakršnakoli vprašanja ali komentarje, pošljite pošto Ericu S. Raymondu na esr@thyrsus.com. Dobrodošli so vsakršni predlogi in popravki. Če v dokumentu najdete napako, me o njej obvestite, da jo bom v naslednji različici popravil. Hvala. Ne pošiljajte mi vprašanj o tem, kako usposobiti vašo grafično kartico in monitor, da bosta delovala v X. Ta HOWTO je mišljen kot hiter, neboleč vodič za navadno namestitev z uporabo novega interaktivnega nastavljalnika. Če naletite na težave, pobrskajte po XFree86 Video Timings HOWTO. (To je posodobljena različica datoteke `Videomodes.doc' projekta XFree86 v formatu HTML.) Ta dokument vam bo povedal vse, kar vem o reševanju težav z nastavljanjem. Če vam ne more pomagati ta dokument, vam ne morem niti jaz. Pripombe na prevod pošljite prevajalcu na naslov Gregor.Fajdiga@telemach.net Najnovejši seznam podprtih kartic in vrst naborov čipov najdete na , strani stanja za različico &x-version;. Dokumentacija, ki ste jo dobili z grafično kartico, bi morala navajati tudi, kateri nabor čipov kartica uporablja. Če kupujete novo grafično kartico ali nov računalnik, prodajalca prosite, naj se pozanima o izdelovalcu, modelu in naboru čipov grafične kartice. Zaradi tega bo prodajalec v vašem imenu morda moral poklicati tehnično podporo; na splošno se prodajalci glede tega ne pritožujejo. Veliko prodajalcev strojne opreme bo izjavilo, da je kartica ``standardna kartica SVGA'', ki ``bi morala'' delovati v vašem računalniku. Prodajalcu pojasnite, da vaša programska oprema (omenite Linux in XFree86!) ne podpira vseh grafičnih naborov čipov in da potrebujete podrobne podatke. Nabor čipov grafične kartice lahko ugotovite tudi tako, da poženete program SuperProbe, ki je del paketa XFree86. Ta program je podrobneje obdelan spodaj. Podprte grafične kartice bodo delovale z vsemi vrstami vodil, tudi ISA, VLB in PCI. Ena od težav, s katerimi se spopadajo razvijalci XFree86, je, da nekateri izdelovalci grafičnih kartic uporabljajo nestandardne mehanizme za zaznavanje frekvence ure, ki kartico poganja. Nekateri izdelovalci bodisi ne objavijo specifikacij, ki opisujejo programiranje kartice, ali pa od razvijalcev zahtevajo, da morajo podpisati pogodbo o neizdajanju informacij, da si le-te lahko pridobijo. S tem svobodo razširjanja programske opreme XFree86 očitno omejijo, s tem pa se razvojna skupina XFree86 ne strinja. Zaradi tega so razvijalci vrsto let imeli težave z določenimi karticami, ki jih je izdelovalo podjetje Diamond, od različice XFree86 3.1 naprej pa je Diamond začel sodelovati z razvojno skupino, da bi za te kratice objavili proste gonilnike. Priporočeni računalnik za XFree86 v Linuxu je 486 ali novejši z vsaj 8 megabajti delovnega pomnilnika in grafično kartico z naborom čipov, ki je naveden na strani, omenjeni zgoraj. Za optimalno delovanje priporočamo uporabo pospeševalnika, kot je kartica z naborom čipov S3. Preden se spustite v nakup drage strojne opreme, se ob pomoči dokumentacije paketa XFree86 prepričajte, ali je določena kartica podprta. Kot opomba: osebni računalnik z Linuxom Matta Welsha (izvirnega avtorja tega dokumenta) je bil 486DX-66 z 20 megabajti delovnega pomnilnika, z grafično kartico z naborom čipov S3-864 na vodilu VLB in 2 megabajtoma DRAM. Meritve za X je izvajal tako na tem računalniku kot na delovnih postajah Sun Sparc IPX. Sistem Linux je bil približno sedemkrat hitrejši od Sparc IPX (za radovedne, XFree86 3.1 v Linuxu s to grafično kartico teče s približno 171.000 meritvenimi točkami, Sparc IPX pa s 24.000). Na splošno XFree86 v sistemu z Linuxom s pospešeno kartico SVGA deluje veliko bolje kakor v komercialnih delovnih postajah s sistemom UNIX (ki navadno uporabljajo enostavnejše grafične predpomnilnike). Vaš računalnik bo potreboval najmanj 4 megabajte delovnega pomnilnika in 16 megabajtov navideznega pomnilnika (na primer 8 megabajtov fizičnega in 8 megabajtov izmenjalnega pomnilnika). Zapomnite si, čim več fizičnega pomnilnika imate, tem manj bo sistem uporabljal izmenjalni prostor na disku, če bo zmanjkovalo pomnilnika. Ker je uporaba izmenjalnega prostora dokaj počasna (v primerjavi s pomnilnikom so diski zelo počasni), je za udobno rabo XFree86 treba imeti vsaj 8 megabajtov delovnega (fizičnega) pomnilnika. Še bolje 16. Sistem s 4 megabajti pomnilnika bo tekel veliko (do desetkrat) počasneje kakor tak z 8 megabajti pomnilnika ali več. Zelo mogoče je, da ste XFree86 dobili kot del distribucije Linuxa. Potem programske opreme ni treba ločeno prenašati. Dobite lahko tudi binarne pakete RPM za vaš računalnik. Takrat lahko te pakete namestite z uporabo ukaza rpm (1). V obeh primerih lahko preostali del tega poglavja izpustite. Binarno distribucijo XFree86 najdete v več strežnikih FTP. V strežniku XFree86 so tu. Glede na vrsto procesorja (axp=alpha, ix86=Intel 80x86) in različico gnujevske knjižnice C boste izbrali med imeniki Linux-axp-glibc21, Linux-ix86-glibc20 ali Linux-ix86-glibc21. Preden storite karkoli drugega, prenesite in poženite lupinski skript `Xinstall.sh'. Njegov izpis vam bo povedal, kaj še potrebujete, preden lahko nadaljujete nameščanje. Celotna navodila za nameščanje binarne distribucije XFree86 so na http://www.xfree86.org/&x-version;/Install2.html. V imeniku z binarno distribucijo so opombe za trenutno različico v datoteki RELNOTES. Za podrobnosti o namestitvi si preberite tudi to. Za namestitev XFree86 morate le prenesti zgornje datoteke, ustvariti imenik /usr/X11R6 (kot root) in datoteke iz imenika /usr/X11R6 razširiti z ukazom: gzip -dc Xbin.tgz | tar xfB - Zapomnite si, da so te datoteke tar zapakirane glede na imenik /usr/X11R6, zato je pomembno, da jih razširite tam. Preverite, ali je imenik /usr/X11R6/bin v vaši poti. To storite tako, da (glede na to, katero lupino uporabljate vi in vaši uporabniki) spremenite datoteko /etc/profile ali /etc/csh.login. Po drugi strani lahko imenik preprosto dodate tudi svoji osebni poti, tako da glede na lupino, ki jo uporabljate, spremenite vsebino datoteke .bashrc ali .cshrc. Preveriti morate tudi, ali ukaz ld.so (dinamični povezovalnik) lahko najde imenik /usr/X11R6/lib. Da bi to storili, v datoteko /etc/ld.so.conf dodajte tole vrstico: /usr/X11R6/lib in kot root poženite ukaz /sbin/ldconfig. Nastavljanje XFree86, da bi lahko pravilno uporabljali miško, tipkovnico, zaslon in grafično kartico, je bilo včasih nekakšna črna magija, ki je zahtevala obširno ročno urejanje zapletene datoteke z nastavitvami. Zdaj ni več tako; novejše različice so ta postopek krepko poenostavile. Postopek je zelo poenostavljen že s tem, da zdaj niso več potrebni strežniki za vsako kartico posebej, temveč le en skupni strežnik, ki nalaga module. Če ste med namestitvijo distribucije Linuxa omogočili X, vas bo namestitveni skript distribucije vprašal nekaj vprašanj, ki jih potrebuje za nastavitev X. V nasprotnem primeru paket nastavite tako, da poženete ukaz XFree86 -configure. Obe metodi sta odvisni od dejstva, da se te dni vsa nova strojna oprema za osebne računalnike prodaja z zasloni, ki lahko X sami povedo, kakšne so njihove zmogljivosti. Če X poženete v tem načinu, bo nastavitve zaznal sam, poleg tega bo vašo strojno opremo povprašal še o navzočnosti miške in tipkovnice. Nato bo vse te podatke zapisal v nastavitveno datoteko, ki jo bo uporabljal ob naslednjih zagonih. Ena od stvari, ki si jih je dobro zapomniti, je ta, da bo ukaz XF86Setup, če kot večina ljudi uporabljate sodoben računalnik, vašo tipkovnico imenoval `Generic 102-key PC (intl)', zato ne izbirajte privzete tipkovnice `Generic 101-key PC'. Če boste izbrali privzeto tipkovnico s 101 tipko, bo morda skrajno desna skupina tipk (številčnica in prijatelji) nehala delovati. Seveda želite v X videti in vpisovati vse črke slovenske abecede. Kako to storite, je opisano v spisu Slovenian-HOWTO Primoža Peterlina na http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Slovenian-HOWTO/. Zdaj, ko je datoteka XF86Config izdelana, ste pripravljeni zagnati strežnik X in ga popeljati naokoli. Najprej preverite, ali je imenik /usr/X11R6/bin v vaši poti (spremenljivki $PATH). Ukaz za zagon XFree86 je startx To je osrednji program za ukaz xinit (če ste xinit navajeni uporabljati v drugih sistemih UNIX). Ta ukaz bo zagnal strežnik X in pognal ukaze, ki jih najde v datoteki .xinitrc v vašem domačem imeniku. Datoteka .xinitrc je le lupinski skript z odjemalci X, ki se zaženejo ob zagonu strežnika X. Če te datoteke ni, bo program namesto nje uporabil sistemsko privzeto datoteko /usr/X11R6/lib/X11/xinit/xinitrc. Standardna datoteka .xinitrc je videti takole: #!/bin/sh xterm -fn 7x13bold -geometry 80x32+10+50 & xterm -fn 9x15bold -geometry 80x34+30-10 & oclock -geometry 70x70-7+7 & xsetroot -solid midnightblue & exec fvwm2 Ta skript bo zagnal dva odjemalca, xterm, oclock, in barvo ozadja korenskega okna nastavil na midnightblue (polnočno modro). Nato bo zagnal upravljalnik oken fvwm2. Ukaz fvwm2 se zažene z lupinskim ukazom exec; to povzroči, da se proces xinit nadomesti s procesom fvwm2. Ko se proces fvwm2 konča, se bo končal tudi strežnik X. To, da se program fvwm2 neha izvajati, lahko dosežete z uporabo korenskih menujev: na ozadju namizja spustite gumb miške -- prikazal se bo priročni menu, ki vam bo omogočil izbor ukaza Exit Fvwm2 (Izhod iz Fvwm2). Preverite, ali se zadnji ukaz v datoteki .xinitrc začne z exec in da ga niste postavili v ozadje (brez znaka & na koncu vrstice). V nasprotnem primeru se bo strežnik X zaprl, brž ko bo zagnal odjemalce v datoteki .xinitrc. Strežnik X lahko končate tudi tako, da pritisnete kombinacijo tipk ctrl-alt-backspace. To bo neposredno ubilo strežnik X in zaprlo okenski sistem. Zgoraj napisano je zelo, zelo enostavna nastavitev namizja. Z nekaj dela na datoteki .xinitrc vam je na voljo veliko izjemnih programov in nastavitev. Če ste v okolju X Window System novinec, vam toplo priporočam nakup knjige, kot je na primer The Joy of X: An Overview of the X Window System, ki jo je napisal Niall Mansfield (Addison-Wesley 1993, ISBN 0201-565129). Uporaba in nastavljanje X je vse preveč zapleteno, da bi lahko vse obdelali tu. Oglejte si strani man za xterm, oclock in fvwm2 o podrobnostih v zvezi s tem, kako začeti. Italijanski Slovenski Hrvaški Nizozemski Madžarski